morda najkrajša zgodovina Balkana
kadar pride mesec že devetindridesetkrat
kadar nočna straža odpre oči,
več ni bilo nikdo na trgu, izpod ark – nicogar,
ni bilo izza ikon cerve Aj Stratis,
nikdo ni verjel, komaj dva decki so skrili od drugih,
da je Pantokrator nocoj bil tukaj,
Jude, Armence, Albance, Grke, Bolgare,
Romuni, Makedonce, Turke
so vedeli da bo prišel,
pa niso verjeli,
šele ena deklica – Marija, verjela je,
obljubila je, besedo je dala da bi bila z njimi,
morda ker ni vedela, ni imela živih sorodnikov,
kaj je bilo, slišala je o babici Elevteriji,
o babici Dafinki, o babici Konstanci, pa ni vedela
ali je Grkinčica, Bolgarčica, Romunčica ali Cigančica,
vzgojena v slavi dnevih,
bila rojena v Giridavo, ampak je htela biti rojena
v Maronah – deklica katera je babica krstila,
toda pa katera z njih?
Prevedena v slovenščino: Gancho Savov